Talno ogrevanje

Talno gretje ima mnoge dobre lastnosti in prednosti pred klasičnimi sistemi ogrevanja.

Pozitivna lastnost sistema je, da se segret zrak enakomerno razporedi po prostoru, zaradi velike ogrevalne površine. Tla oddajajo toploto zraku s sevanjem, zrak se segreje in dviga ter razporedi po vsem prostoru. Izkoristek talnega gretja je od 50 do 80 %, v primerjavi z radijatorskim sistemom, ki je 30%. Stroški ogrevanja zaradi učinkovitosti sistema so nižji za 6 do 12 %. Poleg tega se pri uporabi talnega gretja znižajo izgube energije med zračenjem, v primerjavi z uporabo klasičnih sistemov.

Poleg boljših energijskih učinkov, pa se v prostoru zviša tudi bivalna kvaliteta. Prah se v prostoru, kjer je nameščeno talno gretje manj dviga in kroži, saj se počasi giblje tudi ogret zrak v prostoru. Zrak v prostoru se tudi manj izsušuje, zato je relativna vlaga višja. Zrak se manj izsušuje, zaradi nižje temperature vode v talnem sistemu. Temperatura tal se zaradi talnega gretja giblje med 20° C in 29° C, kar je ugodno saj je najvišja priporočena temperatura bivalnega okolja 25° C in najnižja nekje 21° C.

Talno gretje pa je učinkovito tudi iz estetskega vidika, saj v prostoru ni vidnih neokusnih grelnih naprav.

Talno gretje in parket

Pri polaganju parketa na ogrevani estrih pri talnem gretju je potrebno upoštevati nekaj osnovnih pravil.
- Temperatura ogrevane vode je od 25 do 35 °C, medtem ko običajna temperatura na površini tal v bivalnih prostorih znaša 25 °C in 30 °C v drugih prostorih.
- Za polaganje lesenega poda na ogrevani estrih lahko uporabljamo, razen klasičnega parketa, še lamelnega ter panelne in laminatne parkete (pode).

Toplotna upornost lesenega poda je odvisna od debeline lesa, načina polaganja in od vrste lesa. Lepila, ki jih uporabljamo za polaganje parketa izberemo glede na tip estriha (cementni ali mavčni).

V času kurilne sezone, posebej pri previsoki temperaturi površine tal in premajhni zračni vlažnosti, se na površini parketa pojavijo razpoke - reže. Vzrok za to pa običajno ni slaba kakovost parketa. Lahko ga preprečimo tako, da vzdržujemo konstanto klimo v prostoru (18 do 21 °C, relativno vlažnost med 50 in 60 %, temperatura tal pa naj ne preseže 25 °C). V primeru, da prostor slabo prezračujemo, je v času ogrevanja lahko brez dodatnega vlaženja relativna vlažnost le okoli 20 - 35 %, zato je uporaba ustreznih vlažilnikov prostora nujna.

Pred polaganjem parketa je potrebno preveriti vlago v estrihu. Maksimalna dovoljena vlažnost cementnega estriha za polaganje parketa je 1,7 % do 2 % in 0,2 % za mavčni estrih. Da te pogoje dosežemo, moramo estrih, ko doseže določeno trdnost, vsaj 2 do 3 tedne ogrevati z ogrevno vodo, ki ima temperaturo približno 35 °C. Ogrevanje izključimo 2 do 3 dni pred polaganjem parketa. Po polaganju parketa ogrevanje ponovno vključimo, ter ga povečujemo približno 3 do 5 °C na dan, dokler ne dosežemo temperature načrtovanega ogrevalnega režima. Pri uporabi lepil na vodni disperziji naj ogrevalni sistem deluje nekaj dni, preden začnemo brusiti parket. Pri lepljenju je potrebno biti pozoren, da deščic ne zlepimo na robovih.

Da se izognemo nastajanju razpok v parketu je bolje, da poda ne pokrivamo s težkimi preprogami in drugimi materiali, ki so dobri toplotni izolatorji. Potrebno je vzdrževati primerno relativno vlažnost zraka (50 do 60 %), kar zagotavlja potrebno ravnotežje vlažnosti lesa in primerne bivalne pogoje.